NOVICEČLANIPOTEKFOTO/VIDEOSPONZORJI   Traja: 02.09.2005-14.10.2005   Pišite nam 
 

 Predviden potek odprave
02. september, Dan 00: Odhod v Katmandu
03. september, Dan 01: Prihod Katmandu (1350m.)
04. september, Dan 02: Priprave - vizum za Tibet (Katmandu)
05. september, Dan 03: Priprave ( Katmandu)
06. september, Dan 04: Vožnja v Kodari - Zhangmu (2300 m)
07. september, Dan 05: Vožnja Nylam 3750m
08. september, Dan 06: Nylam - aklimatizacija
09. september, Dan 07: Nylam - aklimatizacija
10. september, Dan 08: Vožnja v Kitajski bazeni tabor 5000m.
11. september, Dan 09: Aklimatizacija - Kitajski bazeni tabor
12. september, Dan 10: Priprave za ABC
13. september, Dan 11: Trek v vmesni tabor
14. september, Dan 12: Trek v ABC 5400m.
15. september - 07. oktober, Dan 13-36: Plezanje na Shishapangamo
09. oktober, Dan 37: Trek v ABC
10. oktober, Dan 38: Vožnja Nyalam
11. oktober, Dan 39: Vožnja v Zhangmu & Katmandu
12. oktober, Dan 41: Katmandu
13. oktober, Dan 42: Odhod

14. oktober, Dan 43: Prihod v Slovenijo

O gori

Šiša Pangma (8027 m), edini osemtisočak, ki je ves na tibetanski strani (11 km severno od nepalsko-kitajske meje), je bil nekdaj bolj znan pod indijsko-nepalskim imenom Gosajntan. Ime je sanskrtskega izvora in pomeni približno »sveti kraj«. Tibetansko ime Šiša Pangma (Xixapangma) pa je verjetno privzeta po kakem pašniku, ki so pastirjem pač pomembnejši od nedostopnih vrhov; pang pomeni travnik, -ma je ženska končnica.

Prva odprava na Everest (1921) se je gori približala na 25 km, a je naletela na neprijazne domačine in politične težave. Na prelomu 1945/46 sta Harer in Aufschnaiter, člana avstrijske odprave na Nanga Parbat, internirana ob izbruhu vojne, z letalom iz Indije pobegnila v Tibet. Med poletom sta si ogledala goro in napravila nekaj skic.

1949 je Tilmana zaustavilo slabo vreme (in napaka v karti). Največ podatkov o gori je potem jeseni 1952 zbral dr. Hagen, švicarski geolog in strokovnjak ZN, ki je raziskoval za nepalsko vlado.

1963 je Si Chin vodil kitajsko odpravo, ki je na severnih pobočjih dosegla višino 7160 m. Leto kasneje je prišla na ledenik Jobokangal 195-članska odprava pod vodstvom Hsu Chinga, 18. 3. so postavili bazni tabor (5000 m), potem višinske. 2. 5. 1964 so se iz T6 (7700 m) povzpeli na vrh: Hsu Ching, Chang Chun-yen, Wang Fuchou, Chen-san, Chen Tien-liang, Wu Tsung-gueh, Sodnam Dorji, Minar Tashi, Dorji in Tontan.

Drugi pristop so 7. 5. 1980 opravili Dacher, Schaffert, G. Sturm in Zintl, tretjega (pet dni kasneje) pa Hupfauer in M. Sturm (člani nemške odprave), četrtega 13. 10. istega leta avstrijska odprava pod vodstvom F. Moravca in petega - prvega ženskega - Junko Tabei, voditeljica japonske odprave, s spremljevalcema 30. 4. 1981. Vsi ti vzponi so bili opravljeni po Jugovzhodni smeri. Šesti pristop (na alpski način) in prvi prek južne stene 1982 britanska naveza Baxter-Jones-McIntyre-Scot itd.

1989 je desetčlanska slovenska odprava pod vodstvom Toneta Škarje bila prva pod jugozahodno steno Šiša Pangme. 12. 10. so Belak, Kozjek in Štremfelj opravili prvi pristop na Njanang Ri (7071 m). 19. 10. sta Kozjek in Štremfelj zaključila prvenstveni vzpon (Slovenski steber; IV-V, 55-65° , 2150 m) na Šiša Pangmo, Bence in Grošelj pa dan kasneje opravila še prvo ponovitev Britanske sestopne smeri, spodaj z novo varianto.

2002: Tomaž Humar se je e ekipo kazahstanskih alpinistov uspešno povzpel na vrh Šiša Pangme, v noči iz 25. oktobra na 26. oktober. Vzpon je bil še posebej nevaren med centralnim in glavnim vrhom. Ob pol dvanajstih so stali na vrhu gore.

Vir: Franci Savenc in www.humar.com

 
 Vreme v Tibetu Vreme v Tibetu [odprava.net] Developed by Bran©o